Zanimivosti Dopisni križemkražem Zapisniki Rezultati

Beseda turnirja: RONALD ŠEGA
Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega)

... je ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega rodu. Čestitke, Tomaž!

DRUŠTVO KRIŽEMKRAŽEM
Gabernik, Gubčeva ulica 2,
2314 Zgornja Polskava


TEKMOVALNI   PRAVILNIK


VSEBINA:

I. CIKLUS MESEČNIH TURNIRJEV
II. TOČKOVANJE    
III. MASTERS TURNIRJA    
IV. RATINGIRANJE    
V. KONTROLNA LITERATURA    
VI. SODNIK    
VII. TURNIRSKA PARTIJA    
VIII. BESEDE V KRIŽEMKRAŽEMU    
IX. DROBNA PRAVILA FAIR PLAYA    


TEKMOVALNI PRAVILNIK

I - CIKLUS MESEČNIH TURNIRJEV

1. člen

Ciklus mesečnih turnirjev za naslov državnega prvaka v igri križemkražem je sestavljen iz devetih mesečnih turnirjev, ki se načeloma odvijajo drugo soboto v mesecu, oziroma po koledarju, ki ga na začetku sezone sprejme in potrdi upravni odbor društva. Turnirji se odvijajo po različnih krajih v Sloveniji. Organizator turnirjev je Društvo KRIŽEMKRAŽEM. Turnirji so razporejeni v čas od januarja do junija in od septembra do novembra.

2. člen

Na turnirjih sme sodelovati vsak, ki želi igro križemkražem igrati turnirsko. Ženske in moški igrajo na turnirju v isti skupini. Starost in število sodelujočih ni omejeno. Sodelovanje na turnirju ni pogojeno s članstvom v društvu. Startnine ni.
Z nastopom na turnirju se vsak igralec obvezuje, da bo spoštoval turnirska pravila, sodniške odločitve in pravila fair playa.

3. člen

Turnirji se igrajo izključno po švicarskem sistemu. Število krogov oz. partij je sedem (ne glede na število tekmovalcev), čas za razmišljanje pa je omejen na 30 minut za deset potez vsakega igralca. Za sestavljanje igralnih parov se uporablja ustrezen računalniški program (švicar).
Program omogoča, da lahko igralec v turnirsko shemo vstopi naknadno ali iz nje predčasno izstopi.

4. člen

Zmagovalec turnirja postane igralec, ki osvoji največ točk, oz. je boljši po obeh dodatnih kriterijih po Buchholzu (seštevek vseh točk nasprotnikov, s katerimi je igral). Če so vsi trije kriteriji izenačeni, pride do delitve mest. Enak kriterij velja tudi za razvrščanje na ostala mesta. Razvrščanje opravi računalniški program.

5. člen

Za izvedbo turnirja društvo zagotovi igralne komplete, kontrolno literaturo, zapisnike, računalnik s programom za švicarski sistem in sodnika, ki vodi(ta) turnir. Šahovske ure priskrbijo igralci sami.

5. a člen

Memorialni turnir (nekoč Gregorčev memorial) je poimenovan eden od rednih turnirjev v sezoni in je posvečen spominu na preminule turnirske igralce križemkražma, člane društva in njegove simpatizerje. Zmagovalec memorialnega turnirja prejme prehodni pokal društva, ki ne prehaja v trajno last.


II – TOČKOVANJE

6. člen


Igralci, razvrščeni od 1. do 15. mesta, osvajajo točke za skupno razvrstitev po naslednjem sistemu:

1. mesto – 25 točk
2. mesto – 20 točk
3. mesto – 15 točk
4. mesto – 12 točk
5. mesto – 11 točk    
6. mesto -  10 točk
7. mesto -   9 točk
8. mesto -   8 točk
9. mesto -   7 točk
10. mesto -  6 točk    
11. mesto –  5 točk
12. mesto –  4 točke
13. mesto –  3 točke
14. mesto –  2 točki
15. mesto –  1 točka

7. člen

V kolikor dva igralca (ali več) dosežeta enak rezultat, jima za delitev mest pripada enako število točk skupne razvrstitve. Primer: za delitev prvega in drugega mesta prejmeta oba 25 točk; točke za drugo mesto pa se ne podelijo.

8. člen

V končni rezultat sezone šteje šest najboljših uvrstitev posameznega igralca. V primeru enakega števila doseženih točk odloča o boljšem mestu kriterij višje uvrstitve ali večjega števila višjih uvrstitev. Uvrstitve ali število uvrstitev zunaj šestih najboljših uvrstitev nimajo vpliva na omenjeno razvrščanje.

9. člen

V primeru okrnjene sezone in izvedenega manjšega števila turnirjev (zdravstvene, varnostne, … razmere) velja naslednji kriterij: če so izvedeni štirje turnirji ali manj, je sezona razveljavljena, če je bilo izvedeni 5 do 7 turnirjev, šteje v končni rezultat pet turnirjev, če pa je bilo izvedenih 8 do 9 turnirjev, šteje v končni rezultat šest turnirjev.

III – MASTERS TURNIR

10. člen

Masters turnir je zadnji turnir v sezoni, termin zanj je mesec november (december).
Pravico nastopa v velikem masters turnirju si zagotovi najboljša osmerica igralcev v sezoni. Odsotnost katerega od teh zapolni naslednje uvrščeni igralec na lestvici skupne razvrstitve. V malem masters turnirju smejo igrati vsi ostali igralci, vključno z novinci.

11. člen

Veliki masters turnir se igra izključno po Bergerjevem sistemu. Startna pozicija igralca se določi z žrebom. Za določanje vrstnega reda veljajo kriteriji Bergerjevega sistema. V malem masters turnirju je tekmovalna shema svobodnejša: lahko se uporabi Bergerjev sistem (z več skupinami; dvokrožno), v primeru večjega števila igralcev pa tudi švicarski sistem. Pri razporejanju v več skupin je potrebno upoštevati končni vrstni red sezone. Novinci sodelujejo v najnižji skupini. Turnirska shema ne sme imeti več kot sedem partij.

12. člen

Partije na turnirjih masters štejejo za rating, če turnirska shema predvideva vsaj štiri partije z (najmanj tremi) različnimi igralci.

13. člen

Zmagovalec velikega turnirja masters prejme za nagrado prehodni pokal. Igralcu, ki ga osvoji trikrat, pripade v trajno last.
Društvo KRIŽEMKRAŽEM organizira po končanem turnirju masters še svečano razglasitev rezultatov celoletnega tekmovanja s podelitvijo nagrad najboljšim.


IV - RATINGIRANJE

14. člen

Rating je v točkah izražena moč posameznega igralca. Posredno služi tudi za razvrščanje igralcev v prvem krogu vsakega turnirja, igranega po švicarskem sistemu. S prvim nastopom na turnirju prejme igralec vstopni rating 1600 točk. Dosežek se ratingira, če odigra več kot polovico možnih partij – slednje velja tudi za vse ostale igralce.

15. člen

Pozitivna ali negativna razlika med doseženim in pričakovanim rezultatom se pomnoži s koeficientom 25, če igralec poseduje rating 1799 ali manj, s koeficientom 15 pa, če poseduje rating 1800 in več. Najnižji možni rating igralca je 1500 točk.

16. člen

Igralci potrjujejo in oblikujejo svoj rating s sodelovanjem na turnirjih. Po vsakem turnirju se pripravi nova rating lista za naslednji turnir. Igralec, ki se v turnirski sezoni ne udeleži nobenega turnirja, izgubi status aktivnega igralca in je uvrščen na »B rating listo«. S prehodom nanjo izgubi 10 točk ratinga igralec, ki ima rating 1800 točk in več. Enako velja za vsako naslednje leto nesodelovanja na turnirjih. Padanje ratinga se zaustavi na meji 1800 točk. Ostalim igralcem rating miruje.


V -  KONTROLNA  LITERATURA

17. člen
 
Seznam obvezne kontrolne literature na turnirju sestavljajo naslednji slovarji, leksikoni in priročniki: SSKJ, Besedišče slovenskega jezika, Slovenski pravopis, Veliki splošni leksikon DZS, Leksikon CZ, Splošni tehniški slovar, Veliki slovar tujk, Slovenski KDO je KDO, Pravni terminološki slovar, Atlas Slovenije, Veliki atlas sveta DZS, Slovar imen (Keber, Šimundić), Leksikon Antika, Krajevni leksikon Slovenije, Veliki ugankarski slovar (Modita; MK), Mitološki slovarček, Cambridgeov podatkovnik, Štiričrkovni ugankarski slovar, leksikona Slovenska književnost in Svetovna književnost (CZ). Omenjeni seznam se posodablja, običajno pa ga dopolnjujejo še nekatere druge knjige kot so: Živalstvo, Naravoslovje, Atlas Jugoslavije, Klasinčev ugankarski slovar in drugi.

Z razvojem spletnih zbirk v sklopu Fran-a kontrolno literaturo dopolnjujejo še naslednje: SSKJ, SSKJ2, eSSKJ, Pravopis, ePravopis, SNB (Slovar novejšega besedja), Sinonimni; Terminološki slovarji (farmacija, pravo, avtomatika, urbanizem, uporabna umetnost, tolkala, botanika, smučanje, gledališče, čebelarstvo, geologija, gemologija, geografija, planinstvo, kaminarski, davčni, betonske konstrukcije); Pleteršnikov slovar (veljajo besede brez polglasnikov), Sprotni slovar, Besede in Besedišče.

Nasprotno ženske ali moške oblike sodnik priznava po analogiji le, če je ta nesporna, na splošno pa velja, da morajo biti dokazljive v virih. V tovrstno pomoč so sodniku Franovi korpusi (Gigafida, Termania, Nova beseda).

Množine iz Besedišča in Pleteršnika se priznavajo.

18. člen

Dostop do literature za preverjanje je v času trajanja turnirske partije dovoljen izključno sodniku, igralcu pa šele po njenem zaključku. Slednje velja tudi za vpogledovanje v spletne baze preko mobilnih telefonov.


VI – SODNIK

19. člen

Turnir načeloma sodi en sodnik, lahko pa sta tudi dva. Pri razsojanju in odločitvah sta samostojna in enakopravna, v kolikor gre za enostavne in jasne primere, v drugih primerih se morata posvetovati in oblikovati skupno odločitev, po potrebi lahko skličeta tudi priložnostno tričlansko komisijo iz vrst igralcev z ratingom nad 1800. Glavni sodnik je Bojan Smole, ki v primeru kompleksnejših in mejnih situacij sprejme končno razsodbo.

Sodniško (asistentsko) pomoč lahko nudi igralec, ki je že končal svojo partijo.

20. člen

Naloge sodnika pri izvedbi turnirja:
- vodi turnir in skrbi za njegov pravilen in nemoten potek
- pred vsakim krogom partij napove igralne pare in opravi žreb miz za posamezni par
- izpolnjuje osrednjo tabelo z rezultati in seznam najdaljših besed (10 in več črk)
- po vsakem odigranem krogu na kratko obrazloži vse besede, na katere so igralci  ugovarjali
- na koncu turnirja razglasi rezultate, žreba sponzorske nagrade in šele nato razdeli razmnožene računalniške izpise z rezultati

21. člen

Osnovna naloga sodnika je preverjanje besede v kontrolni literaturi na zahtevo igralca. Preverjanje sme biti omejeno na vire ali področja, ki jih navede avtor ugovarjane besede, načeloma pa sodnik preveri vse smiselne vire.

22. člen

Sodnik evidentira kazenske časovne odbitke v zapisniku igralca in edini izvaja odbijanje kazenskih minut na šahovski uri.

23. člen

V primeru reklamacije »več kot 10 črk«, žreba za izločitev odvečne črke tako, da žreba le črke, ki so bile nazadnje izvlečene. Če teh tudi iz zapisnika ni mogoče ugotoviti, izvede žreb s kompletno zbirko igralčevih črk.

24. člen

Sodnik ne sme:
- opozoriti igralca, ki ni na potezi, da mu teče njegov čas za razmišljanje
- opozoriti igralca, da ima on ali soigralec na mizi preveč črk
- komentirati nepravilnih besed ali nepravilnosti na igralni plošči za časa trajanja partije, v kolikor jih igralca sama nista opazila in nanje ugovarjala
- kakorkoli namigniti in pomagati kateremu od igralcev (slednje velja tudi za vse udeležence turnirja)

25. člen

Sodnik torej ne sme reagirati na način, s katerim bi vplival na potek igre, je pa dolžan opozoriti na nepravilnosti, ki jih je opazil.

Načeloma stori to po odigrani partiji. Na osnovi opažanj bo sodnik, z namenom da se izogne nepotrebnemu vmešavanju v konkretno partijo, raje izrekel splošno opozorilo, naj igralci bolj pazijo na določen element v pravilih. V primeru neizkušenosti igralca ali ob opažanju kakršnihkoli večjih nepravilnosti, pa seveda sme posredovati tudi med partijo.

Za namerno kršenje pravil ali fair playa sme igralcu izreči opozorilo ali javni opomin. Če je kršitev hujša (npr. dokazana nepoštenost) ali se pojavi večkrat, lahko prekine partijo in dodeli zmago oškodovanemu, v skrajnem primeru pa igralcu tudi prepove nadaljevanje igranja na turnirju. Če gre za člana društva, lahko na podlagi prijave o nadaljnjih sankcijah odloča častno razsodišče društva.

26. člen

Sodnik sme zahtevati ponovno preverjanje končnega točkovnega stanja, če igralca drug drugemu nista vodila sprotne evidence točkovnega stanja, izid partije pa je bil remi ali s tesnim izidom v prid enega ali drugega.

26. a člen

V primeru, da je redni sodnik odsoten iz kakršnihkoli razlogov, sodi po en krog turnirja vsak izmed prvih sedmih prisotnih igralcev z aktualne rating liste.

Partija sodnika se v posameznem krogu evidentira z remijem.

Vrstni red sojenja se določi z žrebom pred začetkom turnirja.

 

VII - TURNIRSKA PARTIJA

27. člen

Postavke tega člena pomenijo nadgradnjo osnovnih pravil križemkražema in zadevajo specifičnost igranja na turnirju:
- čas za 10 potez posameznega igralca je omejen na 30 minut. Prekoračitev časa za razmišljanje pomeni izgubo partije, ne glede na trenutni rezultat.

- igralec postavlja besedo in dokupuje črke med svojim časom za razmišljanje

- beseda je dokončna, ko je omejena s črnima ploščicama ali robom igralne plošče. Šele takrat je nanjo možen ugovor. Dokler beseda ni omejena, jo je dovoljeno spremeniti ali umakniti z igralne plošče in zamenjati z drugo. Ugovora ni mogoče preklicati. Ko ga sodnik evidentira, steče vsa procedura. Ugovor na lastno potezo (samougovor ) ni možen.

- »joker uveljavljanje« nove znane osebnosti, ki je še ni v obstoječih turnirskih virih, je zgolj enkratna priložnost na turnirju, a mora biti ta dokazljiva v naboru Wikipedij. Igralec se zanjo odloči po lastni presoji, ko je sodnik že preveril, da je ni v turnirskih virih - časovnega odbitka na tej stopnji v tem primeru ni.

- vsako s črnima poljema omejeno besedo mora pred nakupom novih črk soigralec ali potrditi z V REDU (pomeni, da se z njo strinja) ali ovreči z UGOVARJAM (pomeni, da se z njo ne strinja in zahteva sodniško preverjanje). V tem primeru igralec, ki ugovarja, zaustavi šahovsko uro in pokliče sodnika. Čas, porabljen za sprejemanje odločitve o ZA ali PROTI sestavljeni besedi ne sme biti predolg (do 5 sekund). Za daljše razmišljanje mora igralec vklopiti svoj čas za razmišljanje.

- pomena odigrane besede soigralcu ni potrebno pojasnjevati. Natančna obrazložitev pomena besede bo dobrodošla sodniku, ki bo ugovorjeno besedo tako hitreje našel v kontrolni literaturi.

- če kateri od igralcev ob prvem žrebu črk izvleče deset samoglasnikov ali deset soglasnikov, reklamira NEVELJAVNI NIZ s pravico ponovnega žreba desetih črk. Deset črk neveljavnega niza vrne v vrečico po opravljenem ponovnem žrebu. Če je v nizu črk domenek, ni neveljavnega niza.

- napačne besede (v primeru ugovora) ali neupravičeni ugovori se kaznujejo s časovnimi odbitki (1, 2, 3, 4, 5, 6, ... minut)

- enajsta črka se pri nepravilnem nakupu kaznuje s 5 minutami odbitka, vsaka črka nad 11 pa še z dodatno minuto (npr. 13 črk = 7 minut). O nepravilnosti mora igralec, ki jo reklamira, obvezno obvestiti sodnika. Ta opravi žreb za izločitev odvečnih črk in evidentira časovni odbitek.

- tekmovalca vodita vsak svoj zapisnik. Obvezne rubrike izpolnjevanja so: izžrebane črke, sestavljena beseda, nominalna vrednost, skupni in končni rezultat. Ob oddaji mora biti zapisnik podpisan in izpolnjen v obveznih rubrikah. Izjeme: vpisovanja črk so opravičeni igralci v prvi turnirski sezoni igranja; prav tako se tolerira neizpolnjevanje obveznih delov zapisnika v primeru časovne stiske v sami končnici partije, vendar se to nanaša le na zadnjih pet minut posameznega igralca in če ima igralec do konca partije še tri poteze ali več.

- pri zamenjavi črk je potrebno soigralcu razločno povedati koliko in katere črke bodo zamenjane (dobro je, da se seznam menjanih črk navede na zapisniku). Črke, namenjene zamenjavi, se vrnejo v vrečico po opravljenem nakupu. Zamenjava črk ni mogoča dvakrat zapored. Zamenjava pomeni izpuščanje poteze. Igralec jo lahko opravi v katerikoli potezi.

- taktično izpuščanje poteze je mogoče opraviti večkrat zapored

- v primeru uporabe domenka v sestavljeni besedi, mora igralec razločno povedati, katero črko zamenjuje in to označiti tudi v zapisniku

- besede, sestavljene iz več domenkov, pogosto ponujajo tudi več logogrifnih sprememb. Tako se sme pri spremembi enega od domenkov posledično spremeniti pomen drugega (ali ostalih), čeprav teče beseda le preko enega od njih. Seveda velja to le v primeru, če so ostali domenki še »prosti«, to je, da jih ne križajo besede, ki jim dokončno določajo pomen. Primer: (X)ATIKA(X) – če je prvi domenek še prost, se lahko preko drugega odigra tudi s črko Č, prvotna beseda  VATIKAN pa se spremeni v NATIKAČ ali ZATIKAČ. V takih primerih je ugovor mogoč na zadnjo besedo, na logogrifno spremenjenko ali obe hkrati. Navedba, na katero besedo se nanaša ugovor, oz. na katero se ugovarja kot prvo, je nujna.

- v zadnji potezi domenek ne sme nadomeščati črke, ki igralcu ostane v ostanku črk.

- igralec mora v časovni stiski in pred grožnjo padca zastavice napovedati zadnjo potezo tako, da jo razločno izreče soigralcu, hkrati pa določi tudi njen položaj na igralni plošči. Če je igralec ni napovedal ali vpisal v zapisnik pred tem, se šteje, da je prekoračil čas za razmišljanje. Enako je dolžan storiti v primeru, če vseh ploščic s črkami in črnih polj ne bi uspel postaviti na igralno ploščo v regularnem času.

- igralec A, ki je sicer že končal partijo v regularnem času (ne glede na to, da mu je zastavica na uri že padla), bo v primeru neupravičenega ugovora na zadnjo potezo igralca B še vedno deležen časovnega odbitka. Zato je potrebno tudi v taki situaciji še paziti na čas, ki je na voljo za regularno končanje partije

- igralec A torej ima pravico ugovora na zadnjo besedo igralca B, tudi če se mu je na uri čas praktično že iztekel (če je seveda zadnjo potezo odigral po pravilih – npr. v primeru »kuvertirane poteze«). Igralec le v tej potezi in situaciji ni dolžan preklopiti na svoj čas za razmišljanje, v kolikor potrebuje čas za izračun točkovne situacije oz. za sprejem odločitve o ugovoru. Na premik kazalcev na uri po zadnji potezi igralca A sme vplivati le še kazenski časovni odbitek. Mora pa se v taki situaciji obvezno zaustaviti ura igralcu B!

- igralec sme nepravilno besedo umakniti s plošče šele, ko sodnik o njej razsodi, da je le-ta nepravilna ali nedokazljiva in ko uredi časovni odbitek

- beseda, na katero igralec ni ugovarjal, se pa kasneje izkaže za nepravilno, ostane na igralni plošči brez vpliva na končni rezultat. Enako velja za morebitne nepravilnosti, nastale v mreži besed, ki niso bile pravočasno opažene, igralca pa sta igro nadaljevala (npr. če je igralec pozabil postaviti črno polje; zamenjal vrstni red črk ali izpustil črko v sestavljeni besedi ipd.).

- če se je igralec pri seštevanju točk v zapisniku nenamerno uštel, napaka pa je bila  ugotovljena pri naknadnem preverjanju s strani igralca (ali obeh igralcev), se mora izvršiti popravek končnega stanja na realni rezultat. Ker lahko takšen popravek usodno vpliva celo na spremembo zmagovalca v partiji je priporočljivo, da vsak igralec zase vodi evidenco nasprotnikovega točkovnega stanja.


VIII – BESEDE V KRIŽEMKRAŽEMU

28. člen

- dovoljeni so vsi samostalniki v prvem sklonu ednine. Kriterij priznavanja je seveda omejen na dokazljivost – besedo je moč priznati, če je dokazljiva. Besede novejšega izvora, ki jih kontrolna literatura (še) ne vsebuje, sodnik lahko prizna, če je v njen obstoj popolnoma prepričan, oz. če je za njeno priznanje upošteval mnenje sodniške komisije.
- v prvem sklonu množine so besede dovoljene, če gre za:
- množinske samostalnike
- prebivalce ali prebivalke naselij, pokrajin, celin, planetov
- pripadnike ali pripadnice narodov, ljudstev ipd.
- pristaše in pristašinje gibanj, klubov, sekt, ipd. (kadar moška ali ženska oblika ni posebej navedena, jo sodnik sme priznati glede na analogijo, vendar mora biti argumentacija utemeljena (npr. Zvornik – Zvorničan(i) – Zvorničanka(e) ipd.)
- družine, rodove ipd. iz rastlinskega in živalskega sveta
- živa bitja, zlasti človeka (npr. lažnivci, faloti, mesečnice; srebrci) in s človekom povezana področja delovanja (kletarji, požigači ipd.).
- predmete kot izdelke (npr. pokrovke, vrvice, diski, gumijevke).
      
Pri zgoraj navedenih alineah se prizna množina, četudi je v virih navedena zgolj edninska oblika. Samostalniki s končnico –ost, -nje, –stvo, -izem, -ija ipd. (npr. POSEBNOSTI, ŽIVLJENJA, CESARSTVA, NEOLOGIZMI) in ostali pojmi (LJUBEZNI) so v množini vezani na dokazljivost v turnirski kontrolni literaturi.
- lastna imena smejo v množini nastopati le izjemoma (npr. IPAVCI, KAROLINGI)
- uporaba dvojine ni dovoljena, izjemoma le, če gre za naslov umetniškega dela ipd. (npr. Tekmeca; ali seveda v sintagmi: Dve otvi)
- pomanjševalnice (tudi pri osebnih imenih) so dovoljene, če so dokazljive v kontrolni literaturi
- dovoljene so kratice in okrajšave, ki s pogostno rabo prehajajo med navadno pisano besedje (npr. Unesco, Impol, Tosama, Litostroj, Efta ipd., ne pa AGRFT, SSKJ ipd.)
- dovoljeni so vsi priimki iz registra Atlasa Slovenije, ker so v tem primeru rabljeni kot zemljepisna imena
- izvorne oblike zapisa tujk v različnih jezikih, zapisane v oklepaju h glavnemu geslu (npr. muzej – lat. MUSEUM; pavza – lat. PAUSA) so dovoljene.
- dovoljena je podomačena in izvorna oblika zapisa zemljepisnih imen (DUNAJ ali WIEN, MISURI ali MISSOURI ipd.)
- dovoljen je združen zapis imena in priimka (MATEJ BOR), obeh imen, ki sodita k priimku (IVAN GORAN), oba priimka ali priimek in psevdonim (OTTA-KLASINC, ROZMAN-ROZA) ipd. Pravilo je, da se sestavljen niz pojavi v pravilnem zaporedju kot del sestavljenega osebnega imena.
- tuje predimke (predložene ali podložene dele priimka) je dovoljeno postaviti pred priimkom ali za imenom (npr. GAULLE ali DE GAULLE, VAN DAMME ali DAMME; VINCENT VAN ali VAN GOGH ipd.). Podobno je s členom THE (npr. THE KINKS ali samo KINKS, THE BEATLES ali BEATLES).
- rimsko številko, ki se namesto priimka pojavlja pri znanih osebnostih starejše dobe, je dovoljeno izpisati z besedo (npr. HENRIK OSMI, PIJ PETI)
- dovoljene so glasbene oznake kot ADAGIO, GIOCOSO, ALLEGRO ipd.
- dovoljene so znane ali v virih dokazljive besedne zveze (SAMSKI DOM, RAHEL DREMEŽ ipd.). Besedna zveza se prizna tudi, če v kontrolni literaturi ni navedena v prvem sklonu (npr. »likati z vlažno krpo« – VLAŽNA KRPA, »boji se zvite vrvi« - ZVITA VRV). Če se primer v stavku nanaša na množino (npr. »kvaliteta igranih del«), je v jasnih primerih dovoljena tudi edninska oblika (IGRANO DELO, in seveda IGRANA DELA). Obratna pot priznanja (iz edninske oblike v množinsko) je mogoča, če se samostalnik, na katerega se nanaša pridevnik, pojavlja v množini (npr. besedna zveza SRČNA RANA je dokazljiva v edninski obliki, ker pa se RANA pojavlja tudi v množini, se SRČNE RANE priznajo). Nekatere besedne zveze kontrolna literatura ne potrjuje v neposredni zvezi (npr. »njegov kruh je bil grenek« – GRENEK KRUH), jih je pa kljub temu mogoče priznati.
- dovoljene so tudi besedne zveze iz dveh samostalnikov (GROM TOPOV, SEZONA LOVA)

- besedne zveze iz konteksta naslovov umetniških del (knjig, filmov, …) se ne priznavajo.

- najdlje od samostalnika, kot osnovni enoti razmišljanja v križemkražemu, se zdijo naslednji dovoljeni primeri besednih zvez: MLIN NA VETER, POT DO ZNANJA, BON ZA NAKUP ipd.
- pridevnike v besednih zvezah je mogoče zapisati tako v določni kot nedoločni obliki (npr. RDEČ(I) CVET, PODEL(DLI) ČLOVEK), a je pri tem potrebno upoštevati pravopisna pravila o rabi določne/nedoločne oblike
- glavni in vrstilni števniki (PETNAJST, TRETJI) samostojno niso dovoljeni, jih je pa dovoljeno uporabljati v besednih zvezah, a so vezani na dokazljivost (PET ŽENSK, PRVO MESTO)
- predpona ne- za prebivalce je dovoljena le v primerih, ki so dokazljivi (NENEMEC, NESLOVENEC)
- nedovoljene so besedne zveze samostalnika s pridevniškim zaimkom, osebnim (npr.: MOJ, TVOJ, NJEGOV, SVOJ, … AVTO), ali neosebnim (KOLIKO VREČ, NEKI MOŠKI, KAKŠEN NOREC, NOBEN PREDLOG; TAK, TISTI, TA, ONI … VEČER). Izjema so zveze s samostalniškim zaimkom (npr.: DUHOVNI JAZ).
- sestavljena beseda mora imeti vsaj štiri črke. Besede, ki na plošči nastajajo posledično zaradi vzporednega nizanja besed igralcu ne štejejo. Lahko pa tak uporaben niz črk igralec izkoristi za sestavljanje nove besede, če mu doda vsaj eno svojo črko.
- najvišji točkovni pribitek za dolžino je +50 točk za enajstico brez ostanka. »Dvanajstica« in več se tretira enako, ne glede na ostanek črk ali brez njega.

- »najdaljša beseda« je beseda, ki je sestavljena iz 10 črk ali več
- na seznam najdaljših besed v sezoni se uvrsti tiste, ki so odigrane v partijah in zavedene v zapisnik partije, hkrati pa so dokazljive v turnirskih virih. Tiste, ki si jih igralca medsebojno priznata, v turnirski literaturi na turnirju pa niso dokazljive, se ne uvrsti na seznam najdaljših besed.


IX – DROBNA PRAVILA FAIR PLAYA

29. člen

- vselej igrajte v vsakem pogledu pošteno, mirno, dostojanstveno in po pravilih
- izvlečene črke uredite in obrnite pravilno, preden poženete soigralčev čas
- črke naj bodo soigralcu vedno vidne
- ne prehitevajte: besedo smete položiti na ploščo šele, ko začne teči vaš čas za razmišljanje
- poženite svoj čas za razmišljanje, če se ne morete takoj odločiti za potrditev ali ugovor soigralčevi besedi
- črke, ki jih položite na igralno ploščo naj bodo pravilno obrnjene in urejeno postavljene
- če mora vaš soigralec za kratek čas zapustiti omizje, zaustavite uro in ga zapustite tudi vi
- pomagajte z nasveti igralcu, ki si šele nabira prve turnirske izkušnje in mu posredujte svoje (analizirajte odigrano partijo in mu nakažite pravo smer glede taktike, nekaterih pravil ipd.)
- čestitajte soigralcu za zmago s stiskom roke
- ne analizirajte glasno svoje pravkar končane partije, dokler drugi še igrajo
- če želite od blizu spremljati razplet partije, ki se je najdlje zavlekla (običajno so te tudi najbolj dramatične in igralca si v zadnjih minutah najbolj želita miru in zbranosti), storite to kar se da nemoteče za oba igralca. Nagibanje nad igralno ploščo, kakršnokoli motenje in glasno komentiranje vam ne bo v čast.
- dokler sodnik opravlja svoje delo, mu dovolite neoviran dostop do kontrolne literature in ga ne ovirajte pri delu – kasneje preverite podatke, ki vas zanimajo.
- spoštujte odločitve sodnika in njegovo delo, tudi če se bo kdaj zgodilo, da boste nenamerno oškodovani

- med igranjem turnirske partije igralcu ni dovoljena uporaba elektronskih pripomočkov (telefona, tablice, računalnika in podobno) in brskanje po spletu ter kontrolni literaturi. Telefoni naj bodo za časa igranja na tiho, pogovore opravite med odmori.

Pripravil: Peter Skrbiš

Turnirski pravilnik je sprejel upravni odbor Društva KRIŽEMKRAŽEM na svoji seji dne 8. januarja 2002 na Vranskem.
Prva dopolnitev pravilnika je bila izvedena na podlagi sklepa skupščine Društva KRIŽEMKRAŽEM leta 2003.
Druga dopolnitev pravilnika je bila izvedena na podlagi sklepa UO Društva KRIŽEMKRAŽEM dne 11. januarja 2006 na Vranskem.
Tretja dopolnitev pravilnika je bila izvedena na podlagi sklepa UO Društva KRIŽEMKRAŽEM na skupščini društva leta 2014 na Vranskem.

Društvo KRIŽEMKRAŽEM © 2007

Coding · Matjaž Hladnik
Design · Luka Cvrk