Zanimivosti Dopisni križemkražem Zapisniki Rezultati

Uveljavljena beseda s pogosto končnico -nje je nastala s pomočjo štirih domenkov in idealnih možnosti na igralni plošči. Za prvi tovrstni dosežek gredo čestitke Gregu Rojku!

 KONČNO STANJE (Dobrna, 7. 2. 2009)

Dobrna je po dveh letih ponovno gostila slovenske igralce križemkražma. Že v drugo zbrana osemnajsterica igralcev kaže na trend izboljšanja povprečne udeležbe v novi sezoni. Posebnih presenečenj tokrat ni bilo, saj so si igralci v skladu z ratingi (bolj ali manj) priigrali tudi uvrstitve. Zmagovalec se ni pustil motiti v nizu zmag, medtem ko sta se Lenaršič in Zupančič edina uspela dvigniti nad "morje štiric" do uvrstitev, ki prinašata tako pomembne točke. Na dobri poti za kaj več so sicer bili tudi Bajec, Mrvar (Marjan) in Pauman, a se jim je v popoldanskem delu "stroj za zmage" popolnoma ustavil.  

Igralni ambient v hotelu Vita je bil ravno prav velik za osemnajsterico udeležencev, vendar zaradi svoje oblike fotografom ni ponujal veliko svobode. Tudi ne sodniku Bojanu, ki so mu posledično namerili precej več prehojenih metrov, večinoma v slogu legendarnega Križaja - za spremembo med stoli.

Rekordnih 62 najdaljših besed (po tretjem krogu jih je bilo na seznamu več kot včasih na enem samem turnirju) je pristavilo piko na i dobrnskega turnirja. Ob tem je zanimivo, da lanski rekorder (Skrbiš) ne blesti, temveč, da se tej "ustvarjalnosti" posveča vse širši krog igralcev in le malo je tistih, ki domov odidejo brez vsaj ene sestavljene najdaljše besede. Pred "porodniškim dopustom" je tako v tej kategoriji v vrhu Peter Trkman. Povprečje, ki ga je začrtal po dveh turnirjih, je v dometu ogrožanja aktualnega rekorda, a bo zaradi prej zapisanega ta cilj očitno preložen za kako sezono. V Dobrni je že v prvem krogu spoznal resničnost biblijskega reka "kdor potegne meč, bo z mečem pokončan", saj ga je Blažkova položila na hrbet s kar tremi deseticami, njegovi dve pa sta zato izzveneli bolj v prazno.

Ena od glavnih razlik med igralci začetniki in nekoliko izkušenejšimi igralci je, da začetniki mirno sprejemajo "čudne" besede nasprotnikov, nato pa se kmalu naučijo, da je marsikaj dobro preveriti pri sodniku. Maša Mrvar je obdobje začetnice očitno že prerasla in (kot opažajo soigralci) pogumno in dostikrat upravičeno ugovarja.

Ob priznanju "starega groba" na podlagi najdenega "novega" (po vrhu ga je priznala celo komisija) se je razvila živahna debata o "fleksibilnosti" priznavanja besed in besednih zvez, ki v turnirskih virih niso dokazljive. Že dopoldan bi lahko (po ohlapnih kriterijih) priznali tudi npr. krajši vzpon (če je dolg, je tudi krajši, mar ne?), in gozdno potko (če je pot, je lahko ta tudi manjša, ali krajša). A po pravilih to ne gre, čeprav bi jih marsikdo želel razumeti drugače, širše. Ob nepriznanju "biokmetije" je bil precej razočaran Oskar, zato je članom komisije obljubil nekaj biojabolk z ene od njemu okoliških biokmetij že na naslednjem turnirju.

Fotografija najboljših treh ni bila posneta, saj sta morala Lenaršič in Trkman takoj po zadnji partiji na pot in nista počakala na končne rezultate in razglasitev, zato naj bo tokrat dovolj le portret zmagovalca Petra (levo) in sodnika Bojana. Srečno naključje je hotelo, da sta prav Lenaršič in Trkman v zadnjem krogu igrala drug proti drugemu. Partijo sta zato lahko pričela nekoliko prej. No, preden sta jo končala ni manjkal cel kup ugovorov in po ena dolga beseda na vsaki strani. (tekst: Peter T. in Peter S., foto: Jože P. in Tomaž L.)

Društvo KRIŽEMKRAŽEM © 2007

Coding · Matjaž Hladnik
Design · Luka Cvrk