Društvo KRIŽEMKRAŽEM

Prava igra. Prave črke. Pravi ljudje.

Vsebine v kategoriji

Beseda turnirja: NASTAVLJANJE
... je že petindvajseta dvanajstica v zgodovini turnirjev.

Uveljavljena beseda s pogosto končnico -nje je nastala s pomočjo štirih domenkov in idealnih možnosti na igralni plošči. Za prvi tovrstni dosežek gredo čestitke Gregu Rojku!

O igralcih

V spomin - Jože Berdon (1951-2017)

V SPOMIN

Jože Berdon
(1951 – 2017)

Zadnjo junijsko sredo so nebo zapolnili črni nevihtni oblaki kot zlovešči glasniki vesti, kakršnih ne maramo. Pa je prišla. Nepričakovano smo ostali brez ugankarskega kolega, urednika Ugankarskega izziva, Jožeta Berdona. Poznali smo ga kot neutrudnega iskalca novosti in ustvarjalca ugankarskih dosežkov, ki se je trmoglavo izogibal novodobnim kolesnicam brezdušnega štancanja slikovnih križank. Ugankar v pravem, najširšem pomenu besede, ki se je povsem posvetil vratolomnim besednim umetnijam in nekomercialni drugačnosti. Velikokrat tudi za ceno nesoglasij. V samotni hiši na obrobju Vodic se je končala plodovita pot brez slave in blišča. O enem vodilnih ustvarjalcev v zgodovini našega ugankarstva bo kot neskončen arhiv in nedokončan opus med drugim pričalo 25 letnikov Ugankarskega izziva, spomini njegovih reševalcev, pa igralcev Križemkražma, s katerimi se je tako rad družil. „Za prijatelje si je treba čas vzet“. Preden čas vzame njih ali nas. Žal smo se, kot že tolikokrat, zbrali ob slovesu, ko ni iskrivih idej, smeha in obetov, da se spet snidemo. In tiste modre pelerine, ki je v soncu in dežju najavljala prihod vztrajnega kolesarja, tudi ne …

Marko Bertoncelj

U SPOMEN - JOŽE BERDON

U srijedu, 28. lipnja 2017., u 66. godini preminuo je slovenski zagonetač, urednik, kvizovkaš i publicist Jože Berdon. Podatci o njemu vrlo su šturi. Kako se ne spominje u Leksikonu zagonetača Jugoslavije Stjepana Horvata iz 1978., premnijevam da je započeo zagonetati u 80-im godinama XX. stoljeća. Pored slovenskih enigmatskih časopisa zacijelo je surađivao u Vjesnikou kvizu. Dugogodišnji je urednik Ugankarskoga izziva. Bio je članom Društva Križemkražem i visokorangirani igrač slovenske inačice kvizovke. Godine 1990. nagrađen je Plaketom Nikola Faller za novitet „Kombinacijski okviri“. Objavio je „Priročnik za ugankarje: kako rešujemo in sestavljamo križanke“ (1998.). Sa čak 174 rada zastupljen je u knjizi „Ugankarski magični liki 7 +“ Branka Milovanovića (2008.) te u Milovanovićevoj knjizi „Križanke brez črnih polj“ iz 2009. Berdonovom smrću slovensko je zagonetaštvo izgubilo jednu od svojih perjanica.

Nedjeljko Nedić (ugankarski blog, 30.06.2017)

UMRO JOŽE BERDON

Kratak, nedvosmislen E-mail, danas je obišao mnoge adrese zagonetača, enigmata i ljubitelja kvizovke, u Sloveniji poznate kao ”Križemkražem”. Redakciju slovenske enigmatske revije ”Ugankarski izziv”, posebno je ražalostio. Evo teksta te poruke:

"Poštovani, danas je preminuo Jože Berdon, slovenački enigmata, urednik Ugankarskog Izziva. U osmom mesecu napunio bi 66 godina života".

Mnogi zagonetači bivše države znaju ga jako dobro, mnogi su ga susreli na nekim skupovima i natjecanjima, a mnogi su samo čuli za njega. Iza njega su godine sastavljanja zagonetki, uređivanja ”Izziva”, i natjecanja u Križemkražem igri (kvizovci).
Svi su oni s tugom primli ovu vijest.

Obitelji, prijateljima i suradnicima, svim zagonetačima šaljemo našu iskrenu sućut.

Ivan Čotić - VAZAK, Varaždinski zagonetački klub
28. lipnja 2017

Iz poslovilnega govora Petra Skrbiša na Jožetovem pogrebu v Vodicah:

Spoštovani svojci, spoštovani žalujoči,

zadnjo junijsko sredo so nebo zapolnili črni nevihtni oblaki kot zlovešči glasniki vesti, kakršnih ne maramo. Pa je prišla. Nepričakovano smo ostali brez Jožeta Berdona, iskrenega prijatelja, cenjenega ugankarskega kolege in dolgoletnega urednika Ugankarskega izziva. Poznali smo ga in so ga, ne samo v domovini, temveč tudi širše, na Hrvaškem, v Bosni, v Srbiji, kot neutrudnega iskalca novosti in ustvarjalca ugankarskih dosežkov, s katerimi se je trmoglavo izogibal novodobnim kolesnicam brezdušnega štancanja cenenega križankarstva. Bil je ugankar v pravem, najširšem in najžlahtnejšem pomenu besede, v svojem opusu pa se je povsem posvetil vratolomnim besednim umetnijam in nekomercialni drugačnosti. Velikokrat tudi za ceno nesoglasij, a slednja ga zaradi ustvarjalne veličine, prežete z ugankarsko genialnostjo nikoli niso omajala. Pred dnevi sem še posebej skrbno odstiral strani najnovejše številke Ugankarskega izziva, zadnje, ki jo je podpisal s svojim uredniškim peresom. Tisto, česar ni mogoče spregledati je dejstvo, kako tankočutno in vztrajno je opazoval svet besed okoli sebe, v njih pa venomer iskal in zaznaval še tako drobne ugankarske zanimivosti. V tem in še marsičem drugem bo nenadomestljiv.

Kot urednik Izziva nas je vedno znova razveseljeval z objavo rezultatov in prenekaterih zanimivosti s turnirjev v igri križemkražem, kajti v tej igri s črkami je tudi sam neizmerno užival. Tudi v tej zadnji številki Izziva je bilo tako. S križemkražmom sem ga seznanil, ko je bila igra še nerojeno dete. Usmeril me je, napotil, in na tistih prvih neuradnih, bolj prijateljskih turnirjih, za katere sem sam izdelal komplete iz vezane plošče, je pomagal orati ledino novi slovenski družabni igri. Ko je čez skoraj desetletje dozorel čas, kmalu po ustanovitvi društva Križemkražem, se nam je pridružil kot član, hkrati pa na veselje vseh kot aktivni in praktično čez noč kot vrhunski igralec. Bil je zmagovalec številnih turnirjev, njegovo igro so pogosto krasile najdaljše in redke besede, v katerih je bil izjemen znalec. V partijah proti njemu je bilo v taktičnem smislu moč doživeti tisto največ, kar ponuja ta prelepa miselna igra s črkami. Saj je kdaj tudi zabentil nad srečo in slabšim rezultatom – takrat se je zaprl vase in je bil redkobeseden. Tih, skromen, obziren, velik po duši, izjemen vedec, pravi prijatelj – takšen je bil in takšnega se bomo spominjali njegovi soigralci križemkražma.

V samotni hiši na obrobju Vodic se je tako končala plodovita pot brez slave in blišča. Če bi njegovi prijatelji vedeli za namero časa, ki kruto jemlje, bi, verjemite, Jožetov dom bil vselej obiskan in poln. Čuvali bi ga. Zato, dragi Repenjčani in Vodičani: če imajo Kotlje Prežiha, če ima Vrba Prešerna, potem si drznite imeti vi Jožeta Berdona. Čislajte ga naglas, kot velikana in kot eno od perjanic slovenskega ugankarstva, kakor se je v poslovilnih besedah slikovito izrazil hrvaški ugankar Nedjeljko Nedić. Čislajte ga za čas in rodove, ki jim bo ugankarstvo Jožetovega kova morda še vrednota. Čas se žal tudi v tem smislu kaže kot neusmiljen in odmerjen.

O Jožetu kot o enem vodilnih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega ugankarstva bo kot neskončen arhiv in nedokončan opus med drugim pričalo 25 letnikov Ugankarskega izziva, spomini njegovih reševalcev, pa igralcev križemkražma, s katerimi se je tako rad družil.

„Za prijatelje si je treba čas vzet - preden čas vzame njih ali nas” - je nekoliko šaljivo rad dejal Jože, ko se je občasno srečeval s prijatelji, najpogosteje ob pivu in koščkih pice. In potem so kramljali v večer: o vsem mogočem, kajpak največ o ugankah in ugankarstvu, pa križemkražmu tudi …

Žal smo se, kot že tolikokrat, zbrali ob slovesu, ko ni iskrivih idej, smeha in obetov, da se spet snidemo. In tiste modre pelerine, ki je v soncu ali dežju najavljala prihod vztrajnega kolesarja, tudi ne …

Pa zbogom, Jože!