Zanimivosti Dopisni križemkražem Zapisniki Rezultati

Uveljavljena beseda s pogosto končnico -nje je nastala s pomočjo štirih domenkov in idealnih možnosti na igralni plošči. Za prvi tovrstni dosežek gredo čestitke Gregu Rojku!

KONČNO STANJE (Malečnik, 9. 10. 2010)

Po letu dni je sobo malečniškega gasilskega doma ponovno preplavila igriva besedna ustvarjalnost. Glede na prostornost bi seveda z lahkoto premogla še enkrat tolikšno igralsko zasedbo, zato je peščica igralcev delovala v njej skoraj nekoliko izgubljeno. A da ne bo pomote, večina glavnih protagonistov sezone je bila prisotna, saj si je vsak od njih želel še kaj malega  izboljšati, bodisi za končni vtis, stopničke ali poudarjeno osmerico. V kategorijo velikih izboljšav vsekakor sodi že v uvodniku opisano Marjanovo zmagoslavje, ki ga je nenadoma popeljalo na prag največjega uspeha. V nizu šestih zmag je zanesljivo opravil z neposrednimi konkurenti za stopničke in si že krog pred koncem zagotovil prvo mesto. V zadnji partiji je položil orožje proti državnemu prvaku, a gledano s točkovnega vidika je s tem le še oddaljil konkurente. Marjanova najboljša končna uvrstitev sega v sezono 1996, ko je osvojil četrto mesto, višje pa, predvsem zaradi redkejše udeležbe, kasneje ni posegal. Seveda bo na Vranskem drugo pozicijo še potrebno ubraniti, toda motiv izjemne priložnosti pomeni težavnejšo nalogo tudi za njegove tekmece. Po spodrsljaju na Dobenu se je Skrbišu ponovno obetal še en kritični jesenski scenarij. Uvodni poraz proti Zupančiču in kasneje Vetrihu ga je prepolovil v dopoldanski uspešnosti, visoka uvrstitev pa je bila še daleč proč. Na srečo je potem tudi neposredna konkurenca začela delati napake in na koncu se mu je izšlo naravnost fantastično drugo mesto. Prav to mesto je za nianso ubežalo Lenaršiču, ki bo zato na Vranskem moral toliko bolj pritisniti »na plin«. Bajec je bil četrti, a v partijah proti najmočnejšim igralcem v Malečniku ni imel uspeha. Kljub temu mu ena od smelejših variant (seveda s turnirsko zmago) še omogoča »rešitev sezone« in tretjo stopničko. Po prikazanih letošnjih uvrstitvah pa bi seveda moral prekositi samega sebe. Status najboljše igralke sezone bo tudi letos (brez prave konkurence) pripadel Blažkovi, ki je, ponovno s solidno uvrstitvijo, še utrdila svojo uvrstitev med prvo osmerico. Zupančič in Vetrih sta si priigrala edini remi turnirja, pa še ta ni bil posledica točkovne izenačenosti. Dogovor o remiju sta sklenila po manjšem zapletu v končnici, ko je Vlado na ploščo že polagal zmagovito potezo, a jo je pozabil napovedati. Kot se za gemtlemane spodobi, nobeden od njiju ni vztrajal pri navijanju za svojo zmago (ker sodnik ni bil v neposredni bližini zapleta, bi ta tudi težko odločil v prid enemu ali drugemu), dogovorni remi pa je bil sprejet z odobravanjem tudi s strani igralcev. Sicer pa bi lahko Vladu podelili naziv osmoljenca turnirja, saj bi le z malo več zbranosti lahko zmagal v tej in še v dveh drugih partijah. Zmagovalec Dobena, Maligoj, je bil v Malečniku dokaj neopazen, če si je mesto delil s Smoletom, pa velja enaka oznaka zagotovo tudi zanj. Med najmanj zadovoljne z doseženim je najbrž sodil Rumpf, ki je zgolj z zmago proti Maligoju pristal na dnu malečniške razvrstitve. Le devetnajst najdaljših besed pa govori o skromnem dnevu tudi v tem pogledu.
Organizator turnirja, Oskar Neuvirt, je glede na letošnjo obiskanost seveda pričakoval nekoliko boljšo udeležbo. Sam se je, kot vselej, maksimalno potrudil za brezhiben potek turnirja in prijetno bivanje, pa še njegovo šesto mesto na koncu ni bilo od muh. Je pa malečniški turnir nekoliko odmeval tudi po zaključku, saj so vsi udeleženci skušali pomagati izslediti Paumanovo izgubljeno črno torbo s fotoaparatom in buteljko. Sledi o njej kajpak ni bilo, ne v dvorani doma, ne na dvorišču pred njim in ne v avtomobilih udeležencev. Proti polnoči se je zgodba razpletla, torbo pa je Jože našel kar v svojem avtomobilu.

Društvo KRIŽEMKRAŽEM © 2007

Coding · Matjaž Hladnik
Design · Luka Cvrk