Vsebine v kategoriji
Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega)
... je ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega rodu. Čestitke, Tomaž!
Zanimivosti
Debitanta Mile in Sonja o igri in prvih vtisih
Povzpetje na vrh gore, ki jo zasedajo najboljši igralci, je lahko takojšnji izziv tudi igralcu začetniku. Meni je. In zanimivo je poslušati vzdihe ter komentarje tistih, ki v parih dobijo za nasprotnika (zelo) močnega igralca, torej igralca-favorita (komentiranje je slišati kot pogovore med čakajočimi pri zobozdravniku, haha). Napredovanje me počasi približuje tudi tej izkušnji. Kaj morem. Pari z boljšimi igralci so pač sestavni del turnirskega sistema. Na poti do samega vrha pa itak.
Pravzaprav vsakič ko povlečemo črke iz vrečke z upanjem pričakujemo, da bomo izvlekli »lahko«, čimbolj idealno kombinacijo črk. Pogosto smo nezadovoljni tudi takrat, ko dobimo »domenka«, kajti vedno se najde črka, ki po neki lastni presoji kazi idealni sestav (desetih) črk.
Domenek bi lahko poimenovali kar »smešna črka«, saj mu vselej podarimo nasmeh, ko ga zagledamo pred seboj.
Deset neurejenih, skoraj kaotičnih črk. Takoj za tem se v glavi požene »mašina«, ki nagonsko sproži željo po urejanju. Zame je to temeljna lepota igre križemkražem – iz kaosa namreč ustvarjamo red (smiselnost), z rezultatom lastne domišljije in spretnosti pa želimo vedno znova presenetiti nasprotnika. In kaj je v križemkražmu najlepše, najslajše? To, da mi uspe izbrskati čim daljšo besedo, morda »desetico«, »enajstico«, ali zanimivo besedno zvezo, ob kateri lahko rečem »vauuu!!!" A zdaj že vem, da v duhu taktike tudi ob njej kdaj zagori rdeča luč.
ZAČETNIŠKA POEMA
Kvizovko – besedno igro sem včasih vneto igral,
Rad se družil in povsod veselo tekmoval.
In od zadnjega turnirja minilo je precej časa,
Že spet me je nezadržno pocukala siva masa.
Enigmatska viža mi je od nekdaj v krvi,
Med reševanjem tekmujem – želim biti prvi.
Križemkražem zdaj postaja moj novi izziv,
Razume se, komaj čakam na prvi tekmovalni poziv.
Abecedne črke je potrebno po pameti postrojiti in
Že v prvih potezah desetice, enajstice podvojiti.
Edino kar me skrbi, bega in žere,
Masters turnir – kdaj tam zagledal bom sebe?
(Mile Keser - Vrhnika, januar 2019; začetne črke v vsaki vrsti dajo ime naše družabne igre)
IZ PEKLA DO RAJA
Pod vtisom tekmovanja
tale pesmica nastaja,
križemkražmovo početje
res bilo je doživetje.
Smo v Domžale se podali,
križemkražem tam igrali.
Sedem iger sem igrala,
prav v vseh sem se predala.
Pamet šla je na izlet,
šibek je še njen domet.
Ni še igre osvojila,
da bi bolje se borila.
Moje pa srce zajoče,
ker se zmage mu zahoče,
a so zmage pomahale
in v Domžalah so ostale.
Ja, bila sem v Domžalah,
vendar pa še ne na Žalah.
Ta dogodek bo vstajenje,
in osebno prebujenje.
(Sonja Srna, Hrušica, 15. 4. 2019)
MOJ 2. KRIŽEMKRAŽEMSKI TURNIR (18.5.2019)
V MREŽO PRED SEBOJ STRMIM,
KRIŽEMKRAŽMA SE UČIM;
DRUGI NA KOSILU SO;
JAZ IGRAM SE PESNICO.
SAMA SEM V DVORANI TAM,
SENDVIČ POLEG SEBE IMAM;
TO KOSILO MOJE JE,
ZA MOŽGANSKE CELICE.
TUDI VODO PIJEM VMES,
DA OMILI VELIK STRES;
IGRE TRI ŠE ČAKAJO,
PREDEN TEKME KONEC BO.
ZAME IGRE SO NAPOR,
VSI IGRALCI PA ZA VZOR;
JAZ VELIKO TREMO IMAM,
IN OD SEBE NIČ NE DAM.
LE RAZMIŠLJAM ZDAJ TAKO:
ČE NE BO MI DOBRO ŠLO,
VRŽEM PUŠKO V”KUKURUZ”,
IN SAMO ŠE ČAKAM ‘BUS’.
KRIŽEMKRAŽEM ZAME NI,
KER SE VEDNO MI ZGODI,
DA ME VSI PREMAGAJO,
IN POČUTIM SE SLABO.
RADA BI IGRALA ŠE,
DA BI NAUČILA SE,
S KRIŽEMKRAŽMOM SE IGRAT’,
IN ŽE ENKRAT ZMAGOVAT’.
KRIŽEMKRAŽEM IGRA JE,
ZA POGUMNE BISTREŽE;
MESEČNI TURNIR POVE,
KDO OD TEH NAJBOLJŠI JE.
TALE PESMICA DOMA,
DOKONČANA JE BILA;
SEDMA IGRA V BISTRICI,
JE PRINESLA ZMAGO MI.
MESTA ZADNJEGA VEČ NI,
ENO PREJ PRISLUŽIM SI;
MOJA PRVA ZMAGICA,
SPET MI VETER V JADRA DA.
SONJA SRNA, 18.5.2019 OB 14H – SLOVENSKA BISTRICA,
HRUŠICA, 19.5.2019